Zdravstveni alarm, ki me je prisilil v preobrazbo
Telo mi je vztrajno sporočalo: “Stop! Ustavi se! Postavi prioritete. Nisi stroj. Ponovno se poveži s seboj in prisluhni svojemu notranjemu glasu.” Čeprav že leta delam na sebi, meditiram in prakticiram hvaležnost, je bil moj škorpijonski um v tem primeru premočan. “Šepetal” mi je, da ne smem popustiti in, da moram vztrajati v urniku, ki zame že dolgo ni bil več podporen. Moja lastna vztrajnost je postala moja največja ovira.
Vsega je bilo preprosto preveč. Pregledi, mučno čakanje na izvide, nenehno slabo počutje … moje telo je dobesedno obstalo. Konec januarja, ko sem zvečer mirno ležala na kavču in brala knjigo, sem nenadoma začutila nelagodje. Hitro sem ugotovila, da krvavim. Sprva sem si poskušala dopovedati, da gre le za prezgodnjo menstruacijo, a resnica je bila drugačna.
Noč na urgenci: Ko telo reče dokončni "NE"
Krvavitev je postajala vse močnejša in obilnejša. Ob polnoči sem se usedla v avto in se odpeljala na urgenco. Zaradi obilne krvavitve zdravniki niso uspeli ugotoviti njenega izvora. Zdelo se mi je, da pregled na urgenci traja celo večnost. Nisem več zdržala. Začelo se mi je vrteti, počasi sem začela izgubljati zavest. Izguba krvi, stres, dehidracija, … Potrebovala sem počitek in infuzijo, da sem se spravila k sebi. Zadržali so me na opazovanju. Naslednje jutro se je stanje umirilo in popoldne so me odpustili domov z odpustnico, na kateri je pisalo: nepojasnjena, neopredeljena ginekološka krvavitev.
Torej nič konkretnega in jasnega. Še ena meglica v tistem obdobju težav, izvidov, strahu, …
Ta dogodek je bil grozljivo direkten in kristalno jasen opomin: čas je, da končno začnem zares poslušati svoje telo in notranji glas. Ni ga bilo več dovolj le slišati – morala sem začeti po njem tudi ravnati – VEDNO IN POVSOD.
Čiščenje vsega, kar zastira jasnost
Glede na vso dogajanje sem usmeritve in tolažbo iskala tudi v svoji Djotiš karti. Ugotovila sem, da se mi je aktiviralo obdobje planeta, ki prinaša jasnost in globoko zavedanje. A jasnost ne pride sama od sebe. Potrebno je odstraniti, spustiti vse, kar jo zastira – nepodporni odnosi, negativna prepričanja in škodljive rutine. Če potrebe po notranji “čistki” ne prepoznamo in izvedemo zavestno, se sproži sama, pogosto skozi fizično bolečino, diagnozo, pomanjkanje, … Ker sem ignorirala tišje signale, je morala jasnost priti skozi to težko in neprijetno izkušnjo.
Moj strah bi se lahko še poglobil. In se tudi je, za nekaj dni. Potem pa sem zavestno rekla; “Ne, dovolj je! Klavdija razmišljaj pozitivno. Misli na jasnost o kateri govori tvoja Djotiš karta. Ko hodiš skozi te temnejše oblake realnosti razmišljaj o jasnosti, ki je na drugi strani. Jasnost zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva!”
Seveda mi ta pozitivna naravnanost ni vedno uspela. Prišli so dnevi, prišle so ure, ko enostavno nisem zmogla.
V teh dneh, ko je moja vera padla je bil moj glas pozitivizma in steber varnosti moj mož. Neizmerno sem mu hvaležna, da mi je stal ob strani in verjel v to, da sem zdrava in, da bo vse vredu.
Trenutek resnice: Telefonski klic, ki je prinesel svobodo
Februarja so končno prispeli izvidi biopsije. S klicem v ordinacijo sem odlašala – ne zaradi pomanjkanja časa, temveč zaradi strahu pred realnostjo. Ko sem končno zbrala pogum in dobila zdravnico na zvezo, so me njene besede sezule: “Gospa, najhujše je izključeno. Izkazalo se je, da gre za kronično vnetje, ki traja že zelo dolgo, verjetno več let.” Dolgotrajno kronično vnetje je drastično spremenilo sluznico materničnega vratu, zato je na kolposkopiji spominjala na rakaste spremembe.
Vse je postalo jasno. Slika se je razjasnila in mozaik se je sestavil. Sestavil v moje dobro. Najboljša možna novica v letu 2026 je prišla že na samem začetku letu. “Zdrava sem! Vse je ok!”
Prejela sem recept za antibiotik. S časom se bo sluznica obnovila in vse bo v redu.
Olajšanje je bilo neopisljivo. Vsaka celica mojega telesa se je sprostila, kotički ust pa so se razlezli do ušes. Sedla sem na stol in preprosto zajokala – od čiste sreče in neizmerne hvaležnosti. “Zdrava sem! Zdrava sem!” sem ponavljala v mislih. Objela sem svoje telo, se mu zahvalila za vso podporo in mu obljubila, da njegovih sporočil nikoli več ne bom spregledala ali preslišala.
Spoznanje: Strah je le vizualizacija tistega, česar ne želimo
Ta preizkušnja mi je na lastni koži pokazala pravi obraz strahu in skrbi. Spoznala sem, da s skrbmi le vizualiziram prihodnost, ki si je ne želim. Trije meseci notranjega mučenja so me pripeljali do globokega zavedanja: pomemben je le trenutek zdaj.
Djotiš karta mi je le še potrdila: prišel je čas, da opustim staro in se osvobodim vsega, kar me ne podpira. Ta situacija me ni prišla zlomit, temveč spodbudit k rasti, preobrazbi in korenitim spremembam.
Hvala tebi, telo! Hvala za predčasen glasen klic na pomoč! Hvala mojemu možu, zdravnici in vsem, ki ste mi stali ob strani v tej preizkušnji. Hvala Djotišu za jasnost!