Cmok v grlu in kepa v želodcu: zakaj so skrbi nesmiselne?

Ljudje vsakodnevno razmišljamo o tem kaj nas skrbi in se o tem tudi naglas pogovarjamo. Naš tok misli in pogovori z drugimi tečejo v smeri:

skrbi me, da mi ne bo uspelo; skrbi me ali bom dosegla kar sem si zadala; skrbi me ali bom uspela doseči cilj; skrbi me, ali bo ali ne bo; skrbi me kako bo; skrbi me kdaj bo; skrbi me, kako bom, če ne bo; …

Vsak od nas v sebi nosi določene skrbi. Vsakega od nas nekaj skrbi. Skrbi so lahko povezane s katerimkoli segmentom našega življenja; z otroci, partnerjem, denarjem, poslom, zdravjem, šolo, izobraževanjem, družbo, prijatelji, nami osebno, …

Skrbi so normalne in so odraz naše odgovornosti in pokazatelj, da nam je mar. Pa je res temu tako? So skrbi res normalen del življenja? Kaj pa, če je možno živeti tudi brez skrbi? Kaj pa, če so skrbi samo plod naših strahov, našega uma?

Danes, bi vam v tem blogu rada predstavila drugačen pogled na skrbi. Rada bi, da začutite vsako napisano besedo, da se vam ta prispevek vtisne v vaš um, da si boste na koncu te strani rekli; skrbi so zares odveč, skrbi so nepotrebne; obstaja druga pot, ki je boljša za mene in mojo prihodnost.

Za drugačen pogled na skrbi v našem življenju moramo najprej ozavestite kaj skrbi sploh so. Z namenom zavedanja in razumevanja skrbi sem poiskala definicijo te besede v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

SSKJ: skrb: občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim.

Sama beseda skrb se sliši kot nekaj normalnega, kot nekaj kar je pač del našega življenja, celo del našega vsakdana … Naši starši, stari starši so bili velikokrat polni skrbi in so o tem tudi govorili. Mi kot otroci pa smo vse te besede vpijali vase. Iz tega ven se je rodilo prepričanje, da je imeti skrbi nekaj popolnoma normalnega, da je to del našega življenja. Močno prisotno je tudi prepričanje, da so skrbi odraz odgovornosti in našega zanimanja za nekaj, izkazovanje naklonjenosti, da nam ni vseeno.

Ampak, če še enkrat pozorno preberete definicijo besede skrbi boste razumeli, da je ravno nasprotno: skrb ni razvijanje občutka za odgovornost ampak občutek nemira in tesnobe.

In točno te občutke sama prepoznam pri sebi vsakič, ko me za nekaj skrbi. Kepa v želodcu in cmok v grlu. Kljub občutku tesnobe iz mene govori prepričanje, da so skrbi normalne; normalno je, da me skrbi ali bom dobila službo ali ne; normalno je, da me skrbi ali bo posel uspel ali ne; normalno je, da me iz meseca v mesec skrbi za finance; normalno, da me skrbi kako bo izgledalo stanje na mojem varčevalnem računu čez nekaj let; normalno je, da me skrbi kako bo z mojim zdravjem; normalno, da me skrbi ali bo izvid ultrazvoka trebuha kaj pokazal; normalno je, da me skrbi, kadar se ne počutim najbolje; normalno, da me skrbi kako se bodo otroci vključili v vrtec; normalno je, da me skrbi v kakšnem svetu bodo odraščali moji otroci; normalno je, da me skrbi za uspeh mojih otrok; normalno je, da me skrbi; …

Ko začnemo hraniti misli skrbi se kmalu pojavijo monologi v glavi:

kaj pa če mi posel ne steče?; kaj pa če moj izvid iz ultrazvoka ne bo vredu?; kaj če bodo na ultrazvoku kaj našli?; kaj pa, če se moj otrok ne bo znal vključiti v družbo otrok v vrtcu?; kaj pa, če ne bom uspela zaslužiti dovolj denarja, da bi lahko normalno živela?; kaj pa, če poleg vseh napovedanih stroškov pride še kakšen nenapovedan?; kaj pa, če se mi bo pokvaril avto?; kako bom finančno speljala mesec?; kaj pa, če ne dobim nove službe?; kaj pa, če ostanem brez denarja?; …

Če ste prebrali vse te izjave ste opazili, da so vse napisane v prihodnjiku. Torej vse skrbi so del naše prihodnosti in ne naše sedanjosti in preteklosti. Nikoli nas ne skrbi o stvareh, ki so se nam že zgodile. Ker to je mimo, to že poznamo, to smo že izkusili. Nikoli nas ne skrbi za nekaj kar že vemo in poznamo. Vedno nas skrbi za naprej, za neznano, za tisto kar prihaja.

Skrbi so navidezne in so dejansko plod našega uma iz katerega se oglaša naš strah. Skrbi niso utemeljene, ker vse o čemer nas skrbi še ne obstaja. So samo misli, besede, razmišljanja s katerimi ustvarjamo naš jutri. Skrbi so vizualiziranje in afirmiranje nečesa česar si v svojem življenju ne želimo! Zapomnite si to! To čemur posvečamo pozornost to raste!

Ko boste ponotranjili te besede, skrbi v vašem življenju ne bodo imele nobene več moči. Tudi kadar se bodo pojavile boste točno vedeli, kako jih lahko preženete.

Zato, ko se pojavijo skrbi, zavestno spremenite svoj način razmišljanja in začnite vizualizirati in afirmirati o svojem želenem izhodu. Govorite o tem kako želite, da se stvari zgodijo in razpletejo. Govorite o tem kako želite, da bi vaše življenje izgledalo v prihodnje glede stvari o kateri vas skrbi. Afirmirajte v željeno smer in ne v smer skrbi! Ne pozabite; Prihodnost je v vaših rokah! Ustvarjate jo s tem kar mislite, govorite, razmišljate in čutite v tem trenutku zdaj.

Pustite skrbi na strani in uživajte v trenutku zdaj! S tem boste kreirali življenje, ki ga zares želite živeti!

Opustite skrbi in ponovno postanite srečni!

Objem, Klavdija