fbpx

HLADNI A ČAROBNI JESENSKI IN ZIMSKI DNEVI

HLADNI A ČAROBNI JESENSKI IN ZIMSKI DNEVI

Naj najprej povem, da sem vam v tem blogu želela predati en res super recept za podporo našemu imunskemu sistemu v prihajajočih hladnih dnevih, vendar se je moje sporočilo močno razvleklo. Med uvodom sem enostavno sledila navdihu in inspiraciji in nastalo je več vrstic besedila z namenom, da vas malo motiviram za zimo, ki prihaja in vem, da se je marsikdo med vami ne veseli najbolj. Zato bo ta blog bolj namenjen mojemu pogledu na jesenski in zimski čas v naslednjem blogu pa si boste lahko prebrali recept za super topel zimski napitek, ki bo podpiral vaš imunski sistem. Zato ne zamudite naslednjega bloga, ki ga bom z vami delila v prihodnjih dneh.

Prišel je jesenski čas in kaj kmalu bo tu zima, ki marsikomu ni pri srcu. Predvidevam, da zaradi mraza, krajših dni, manj možnosti za aktivnosti na prostem,… Meni osebno pa je zimski čas magičen, čaroben in ga naravnost obožujem. Zakaj? Zato, ker se pozimi vse umiri, umiri se narava in zdi se mi, da se umiri tudi naš tempo življenja. Več časa preživimo skupaj z družino v objemu topline našega doma, ob toplem napitku, prijetni glasbi, dobrem filmu ali knjigi. Sama čutim, da nas zimski čas umiri in medsebojno globje poveže.

Ne glede na letni čas pa je na koncu vedno najbolj pomemben naš fokus in naš zorni kot gledanja. Če želimo v letnem času videti lepo in prijetno plat bomo točno to plat tudi živeli in izkusili. In obratno. Če se nam zdi zima hladna, dnevi prekratki za aktivnosti, dolgočasna zaradi svoje enoličnosti, turobnih barv, megle,… potem jo bomo tudi tako doživljali in preživeli (mislim, da je postalo jasno in očitno, da se vse to ne navezuje zgolj na zimo, letne čase ampak na naše celotno življenje).

Zase, za svoje dobro počutje se moramo zavestno osredotočati na stvari, ki se nam zdijo lepe, prijetne, pozitivne,… Prepričana sem, da lahko vsak od nas najde nekaj pozitivnih aspektov zime. Za navdih vam lahko naštejem nekaj mojih aspektov: toplina doma; pobeljena pokrajina, ki je vedno prečudovita; daljši večeri, ki kar kličejo po umiritvi, počitku, branju, druženju,…; zima je polna praznikov, ki združujejo ljudi,…; prinaša končanje nekega obdobja (leta) in prinaša nov, svež krog, ki nam da nov zagon in motivacijo,…

Seveda pa hladni dnevi ponavadi prinesejo tudi več obolenj; najpogostejše so respiratorne virusne okužbe (prehlade, gripe). Ker je naše kolektivno prepričanje o porastu nalezljivih respiratornih obolenj pozimi kar precejšnjo, je seveda tudi naša realnost na koncu takšna. Polna prehladov, nahodov, grip in podobnega. Na vse to nas seveda vestno in skrbno opominjajo in opozarjajo tudi mediji, ki nevede ustvarjajo kolektivno prepričanje o vsem napisanem.

Kljub temu, da jeseni in pozimi več obolenj, je tudi pri tem najbolj pomemben naš pogled na to in naš fokus. Več, ko o bolezni poslušamo, beremo in o njej razmišljamo večja je verjetnost, da bomo tudi sami zboleli. In ravno s takšnimi prepričanji se to jesen ukvarjam sama. Pri sebi odkrivam kako globoko je moje prepričanje o obolenjih, ki je enako kolektivnemu z enim dodatkom; jesen,zima + vrtec = prehlad.

Letos sta namreč oba moja otroka začela obiskovati vrtec. In jaz sem že poleti razmišljala o tem, da jeseni začnemo z vrtcem in, da bomo posledično verjetno veliko bolni. Še predno se je karkoli zares zgodilo sem ustvarila pričakovanja in dejansko vizualizirala svojo jesen, vendar v neželjeno smer. Seveda so ta prepričanja in pričakovanja ustvarila mojo realnost, saj je že prvi teden vrtca, mlajši sin domov prišel s svečko pod nosom. V naslednjih dneh pa smo en za drugim zboleli še ostali. Ko smo se po dveh tednih sestavili skupaj in sta šla otroka nazaj v vrtec sta po treh dneh ponovno zbolela. In nekaj dni kasneje še jaz. In krog se je ponovil…

Letošnji začetek jeseni mi je dal zaradi vsega tega kar precej za misliti. Zavedam se, da je ta izkušnja posledica mojih prepričanj kot so; vrtec je poln virusov; strah pred konstantnimi raznoraznimi obolenji; odpor do bolezni (želim biti zdrava, saj imam ogromno stvari za urediti, narediti,),…, otroka sta majhna in zato bolj dovzetna; ko je v hiši nekdo bolan, je logično, da kajkmalu zbolim tudi sama;… Vse to so prepričanja, ki mi zagotovo ne bodo prinesla zdravja skozi zimo, niti na splošno. Zato je seveda čas, da jih spremenim in začnem kreirati bolj zdravo prihodnost.

Imela sem dve možnosti:

V času odsotnosti zdravja bi lahko doma sedela v jezi, razočaranju, pričakovanju kdaj bom končno spet na zeleni veji. Ampak ali bi mi to služilo? Zagotovo ne, zato sem se odločila za pogled iz drugega zornega kota: obolenje sem vzela kot sporočilo mojega fizičnega telesa, mojemu višjemu jaz. Sporočilo, da potrebujem umiritev, počitek in sprostitev. Točno to sem tudi naredila. V studiu sem bila odsotna skoraj tri tedne in tudi doma sem postorila le tisto kar je bilo najbolj nujno. Posvetila sem se počitku, počutju mojih otrok in mene. V vsem kar se nam dogaja lahko najdemo nekaj zaradi česar se počutimo dobro ali vsaj bolje. Sami se odločimo kateri možnosti bomo sledili. 

Vse je v naši percepciji, kako mi gledamo na stvari. Vse situacije, ki se dogajajo so dejansko nevtralne, pomen jim damo mi sami s tem kaj si o dogajanju mislimo in kako se posledično počutimo. Na naše misli ne more vplivati nihče, so popolnoma in v celoti pod našim »nadzorom«.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *