ODNOSI
Mislim, da se je vsakdo od nas že kdaj srečal s težavami v odnosih. Ponavadi se nam ob težavi v glavi porodita dve misli;
1. Kaj sem sam narobe naredil, da je do določenih ovir v odnosu sploh prišlo;
2. V glavi si naredimo scenarij oziroma seznam kaj vse bi morala oseba nasproti nas spremeniti, da bi se odnos popravil.
Katera trditev drži?
Ne prvi ne drugi odziv ponavadi ne vodita v razrešitev težav še manj k izboljšanju odnosa. Lahko začasno umirimo zadeve, vendar bistvo težave ponavadi ostane.
Za dobre, iskrene in prijetne odnose je zelo pomembno, da najprej sprejmemo sebe takšne kot smo, da se ne obtožujemo in kritiziramo za dejanja, besede in stvari, ki smo jih naredili in izrekli. Vedno naredimo najbolje kot v določenem trenutku zmoremo in znamo. Nič ne moremo narediti narobe, ker vedno delujemo v skladu s svojo vibracijo. Seveda pa se naš pogled na situacijo v trenutku, ko je ozračje napeto in razvneto lahko razlikuje od tistega, ki si ga ustvarimo kasneje, ko se strasti že pomirijo. Kljub temu, da v umirjenem stanju po težavi lahko tudi prepiru, situacijo pogledamo z drugega zornega kota, se ne smemo kriviti za reakcijo, ki smo jo sprožili v trenutku navala čustev. Za reakcijo, odziv smo odgovorni nikakor pa nismo krivi.
Ko razumemo sebe, ko se zares začnemo sprejemati, se nehamo obsojati in kriviti za stvari, potem tudi od drugih ne moremo pričakovati oziroma zahtevati, da se spreminjajo za nas.
Torej drug scenarij, kaj bi morala oseba spremeniti ali narediti za nas, da bi se odnos izboljšal, tudi ne drži vode. Tako kot ne smemo obsojati sebe, ne smemo obsojati drugih ljudi, saj tudi za druge velja, da vedno naredijo najboljše kot v tistem trenutku zmorejo in znajo.
Kje se skriva rešitev?
Kar je bilo je bilo in tega ne moremo spremeniti. Spremenimo pa lahko trenutek zdaj. Z zavedanjem, da smo odgovorni za svoja dejanja se lahko osebi približamo in z odkritim pogovor rešimo nastalo situacijo. Opišemo naše občutek, naš pogled na nastalo situacijo. Ob tem ne krivimo ne sebe in ne drugega. Bolj pomembno je, da se pogovor usmeri v načrte za naprej. Torej, da se pogovorimo o tem, kako bomo delovali v prihodnosti, na kakšen način in pri katerih stvareh se lahko ena in druga oseba prilagodita.
Kljub temu, da moramo sebe in tudi druge sprejeti takšne kot smo/so, pa je v odnosih vedno potrebna tudi določen mera prilagodljivosti, če želimo, da je odnos kvaliteten in prijeten. Prilagajati pa se je dobro do te mere, da se sami še vedno počutimo zadovoljno, dobro in prijetno. Kje so te meje pa seveda presodi vsak posameznik zase.
Za konec…
Najboljši recept za dobre odnose je, da najprej sprejmemo sebe točno takšne kot smo, da se začnemo imeti radi in posledično lahko sprejmemo tudi druge brez potrebe, da bi jih spreminjali. Vsi dobro vemo, da se najboljše počutimo ob osebi, ki nas ne kritizira, ki nas pohvali, nam nudi oporo in toplino in enako velja tudi za druge.
Namaste 😊
